BUTLI FRDAMANI 2
''MISSION IMPOSSIBLE''

Leto je okoli, poletje se bliža in nas, Butle frdamane že spet srbijo pete. Z idejo kakšne akcije se bomo lotili letos, nismo imeli težav, saj je padla že na lanski akciji Peš v Ribno. Letos jo bomo mahnili po diagonali Slovenije in tako se bo akcija tudi imenovala. Start v Lendavi in cilj na Baltiku (Jadranu). To bo malo vecčji zalogaj kot lani in temu primerno smo se začeli tudi pripravljati. Prvič smo se dobili že februarja letos pri bratih Kugi. Dogovorili smo se za okvirni datum, ki je 8. julij in plan poti. Vsa pot naj bi trajala približno 12 dni z enodnevnim postankom. Razdelili smo naloge in poskusili navdušiti še koga, ki ga na lanski akciji ni bilo. Če nam je uspelo še ne vemo, vsekakor pa bomo delali na tem. Kako naj bi pot potekala si lahko ogledate na karti, kjer je označen predviden plan poti. Kakšna bodo odstopanja bomo spoznali na sami poti. Si upate staviti? Upamo, da se bomo na akcijo prej pripravljali tudi fizično (brata Kugi sta to že poskusila, saj sta jo kar tako, za šalo, mahnila peš v Ljubljano), ne samo finančno in materialno. Ker smo sami študentje, ki imamo vedno luknje v žepih in zato denarja vedno premalo, smo za akcijo želeli pridobiti tudi sponzorje in odziv je bil že kar na začetku dober, tako oprema kot denar za tako stvar pridejo vsakomur prav.
Kaj vse se bo letos zgodilo na naši avanturi? Bo morda Kugy dobil novega intimnega štirinožnega prijatelja? Kdo bo imel najelegantnejše nogice ob prihodu na morje? Koliko kartic bo Draško poslal Stanki? Kako se bodo obnesli novi Butli? Na vsa ta vprašanja sledijo odgovori v novih epizodah hrabrega miška … Opala, ko pridemo zopet v stik v civilizacijo. Če nam bo uspelo …

KONČNO!!!

Po zgledu Petra Jacksona in njegovega Gospodarja prstanov smo tudi Butli ubrali podobno taktiko in vas pustili v negotovosti, pričakovanju in hrepenenju po novicah z naše ekspedicije. Sedaj smo tu. Iz prve roke boste dobili vpogled v 10 dni našega življenja - kaj, kdo, kdaj, kje, kako in zakaj...

Pa najprej uradno poročilo objavljeno v številnih medijih (Delo, Politika (Beograd), Times (New York), Šoštanjski list, Pravda (Moskva), Finance, Tabor, itn. Spisal: Damjan Konovšek

PO DIAGONALI SLOVENIJE PEŠ: DOLGA VAS - KOPER

Smo člani tabornikov rodu Pusti grad iz Šoštanja. Naš rod ima tabor v Ribnem pri Bledu. Lansko leto se nas je nekaj odločilo, da gremo na ta tabor od doma peš. To namero smo tudi uresničili in ker se je drugim zdelo to precej neumno, so nas poimenovali BUTLI FRDAMANI. Naša ekipa šteje sedem članov in vsi smo študenti. Ker smo se imeli na poti od Šoštanja do Ribnega lepo, je padla ideja, da s pohodništvom po Sloveniji nadaljujemo. Odločili smo se, da bomo prehodili našo domovino po diagonali od Lendave do Baltika (naše morje - Koper). Ko smo to povedali drugim, se nas je naše ime še bolj prijelo. Za prihodnje leto pa načrtujemo, da se bomo podali po mejah Slovenije.
Na to akcijo smo se pripravljali skozi vse leto. Veliko je bilo dela z organizacijo, saj smo iskali sponzorje (VRH, LEK, Kovinarstvo Sovič, podjetje Rednak, Pivovarna Laško, Cesar Šport, trgovina Saša, ERA, APS, foto Center, foto Zoom Terme Olimia, Mojster Janez, NES, gostišče Grebenšek) in se dogovarjali za traso poti. Ko smo vse to pripravili, je bilo potrebno poskrbeli še za fizično pripravo.

POT
Za začetek naše poti smo določili 8.julij. Noč pred tem dnem je bila dolga, čeprav smo zgodaj vstali, ker smo imeli vsi malo potovalne mrzlice. Šofer APS-a nas je s kombijem pripeljal v Dolgo Vas, to je na slovensko-madžarski meji.

Na meji smo se fotografirali, da bi nam naši prijatelji verjeli, si pripravili nahrbtnike in odkorakali proti notranjosti Slovenije. Naše vodenje smo prepustili "državnemu prvaku v orientaciji". Le ta nas je popeljal skozi prelep gozd, poln kopriv, ki so nas žgale vse do ušes. Poleg tega pa so nas obletavali in pikali še obadi. Ko smo prišli iz goščave, smo se odločili za varnejšo pot po cesti. Domačini so bili zelo prijazni, nas pozdravljali in nam svetovali bližnjice. Opazovali smo tudi štorklje v gnezdih.
Zvečer smo prispeli do kraja Žerovinci, kjer nas je prijazna družina sprejela na svoje dvorišče. Tam smo se lahko umili in si postavili šotore. Dali so nam tudi obilno večerjo in naslednje jutro zajtrk.
Po zajtrku smo pospravili šotore in se odpravili proti Ormožu in naprej. Hodili smo po cesti in iskali bližnjice čez polja. Bilo je zelo vroče, zato smo naredili več postankov. V vasici Gajevci smo si že v poznem popoldnevu postavili šotore in počakali na naslednje jutro ...

Vstajanje ob 6h in zajtrk. Ugotovimo, da smo še precej utrujeni, a plan je plan in pot je treba nadaljevati. Občudovali smo prelepe vasi na naši poti, prečkali Dravo in se čez Haloze odpravili proti Leskovcu. Na poti smo opazovali pridne domačine pri delu na poljih in travnikih. Želeli smo kupiti nekaj hrane, a prišli do trgovine z gradbenim materialom. No ja, kasneje smo našli tudi hrano in prijetno senco za počitek in malico.
Pozno popoldne smo prispeli do Tržišča pred Rogaško Slatino, kjer so nas sprejeli pri družini Škrabel. V kopalnici smo se lahko vsi stuširali in na ražnju so nam spekli veliko dobrot. Prespali smo kar pod njihovim balkonom.
Naslednji dan smo pot nadaljevali mimo Podčetrtka, kjer smo se hoteli skopati, a nas brez plačila niso spustili v bazen. Do kosila smo prispeli do tete Pavle v Virštanj, ki nam je pripravila grofovsko kosilo. Tam smo se malo odpočili in nato popoldan pot nadaljevali čez Kozjansko proti Sevnici. Ker nas je prehitela noč, smo se utaborili približno 12 km pred Sevnico na nekem travniku. Zjutraj smo se v Sevnici nazajtrkovali in na naše veliko veselje so nas prijazni domačini spustili brez plačila na bazen, kjer smo se dodobra osvežili, zato smo lahko pot nadaljevali z veliko energije. Šli smo preko Mokronoga in Mirne do Trebnjega, kjer smo si privoščili pico. Tam smo si v gozdičku postavili tabor. Ker je bil vikend, sta nas obiskali dve naši dekleti in prinesli nekaj dobrot iz domače kuhinje. Odločili smo se za dan počitka in veliko ležali ter se kopali v bližnjem bajerju. Popoldan pa so nas že zasrbele pete in smo pospravili tabor ter nadaljevali pot do Žužemberka, kjer smo zopet prespali. Naslednjega dne smo šli preko Suhe krajine do Vasi Podtabor, kjer so nas zopet gostili prijazni domačini. Prijazna gospod in gospa sta nas spremljala do vrha Male gore in nam pripovedovala o medvedih, ki se sprehajajo po njihovih gozdovih. Ko smo prispeli do Ribnice, smo bili že pošteno mokri, zato smo se ustavili pri prvi kmetiji in prosili, če lahko prespimo na skednju. Zopet smo naleteli na zelo prijazno družino, ki nas je spustila v novo še neopremljeno hišo, kjer smo se lahko na suhem spočili in naspali. Zjutraj so nam dali še dober zajtrk. Pot nas je nadalje vodila skozi Sodražico, Novo vas, Bloško polico do Loža in vasi Dane, ker smo zopet prespali, a ne v šotorih. Domačini so nas namestili v prostorih nad garažo. Imeli so navihano hčer, ki nas je spravila v smeh. Pokazali so nam bližnjico proti Pivki. Skozi gozdove smo nadaljevali pot do Divače, kjer smo zadnjič prespali. Do sem smo si nekateri prislužili kar nekaj žuljev, a se zaradi njih nismo preveč jezili. ZADNJI dan: Divača - Koper. Zberemo zadnje atome moči in se odpravimo na pot. Hodimo, hodimo in komaj čakamo kdaj bomo zagledali napis KOPER. Tudi to se zgodi in v prvi luži Maks že plava. Ko pridemo do obale se vsi oblečeni vržemo v morje, kjer se naša pot konča. Veseli smo, da smo uspešno zaključili našo pot na kateri smo v desetih dneh prehodili približno 380 kilometrov. Na dan smo tako prehodili od 25 do 50 km in skupaj nabrali kar 41 žuljev, sedaj vsaj vemo zakaj so nam nadeli ime BUTLI FRDAMANI. Zvečer smo utrujeni sedeli na vlak in se odpeljali proti domu. Kolikor nismo spali, smo se pogovarjali o prijaznih ljudeh, ki smo jih srečevali na naši poti in se jim ob tej priliki še enkrat zahvaljujemo za njihovo dobroto.

Za domovino z Butli naprej!